TIDIANE ANNE

http://dingiralfulbe.blogs-de-voyage.fr/files/tijjaani_aan_-_03_-_piste_3.4.wma
2139749938.jpgTijjaani Aan”Wela Kosam”samedi 14 avril 2001/samedi 14 avril 2009 duuɓi hannde ko suuɗi leppi leydi.Senegaal,e leñol fulBe njetjittaa oo kikiiɗe,hoore biir 14/04/2001.
Afrik sunii,fulɓe mbaasi ganndo oo ngenndiyanke mo hulaani maayde,jeeyɗo fittaandu mum sabu leñol fulɓe.En mbaasi haa abada mo en ndañcataa en njiitataa.Gorko njiɗɗo mum e fodde leñol mum mo yebaaki..
Yoo yurmeende ALLAH won e makko e kala juulɗo mo oo tawoyi.
kono e nguurndam makko won eBBooje mawDe baDDe fayiida De Be ngonnoo e dow mum:

_ Fedde jaayndiyankooBe AFRIK FULBE
_ Haalirde FulBe e nder leyDeele 16 Afrik


Mbele Tijjani koko yehi,ndee fedde e ɗee eɓɓooje maayori?
Walla ko teɓɓitiiɗo woni ko woodaani?
Paamen tan fulɗe haa jooni no njogii ɗaminaare e ɓee ɓe Tijjaani Aan haalannoo.So ɓe nguuri yo ɓe tinno nde ɓe ndillinta sabaabu.
Pulaar no wiyannoo “Baaba maayii;galle bonii,ko wonBe e galle njennaa”

 

lefol pinal e Bamtaare

http://dingiralfulbe.blogs-de-voyage.fr/files/pinal_e_Bamtaare_-_01_-_BiBBe_leydi-nanaBe_diine.wma

 

Report This Post

17 commentaires

Classé dans PULAAR

Dominik e Nafisatu

                                                         DOMINIK  E NAFISATU!

 

 

Yuurnatooɓe joljole tuddunde yiiryiirnde ngam humpitde e humpitaade, on calminaama he teddungal mon. Adii tawo ko renndude en sunaare ngam dillannde yannde he ɓiyngel men NAFISATU JALLO e woytanaade kala kiranoowo Pulaagu ngam kabaaru muusngu njaltungu he innde leñol ngol tawi nganndiraɗen ko neɗɗaagu gila dawaa dawi.

 

Mi naataani he goongɗin’de walla fennude goodal ndeen heɓtere ngenaare, ngarat mi ko he duwanaade ɓesngu men ndewu e ngoru kala nde nguurata he jam, kisal e neɗɗaagu to nder e boowal kala.

 

Ndee dillere addanii renndo ngoo jiyanɗe ceerɗe haa woodi borjoŋeeɓe naattini heen geɗe godɗe ɗe ɓe njiyatnoo he mawɓe maɓɓe, ɓe pelliti

ɓakkude ɗum he dow keeceeje rimɓe, ɓe meeɗaani anndireede ko soofi.

 

Sammba Cooyel Bah fentii takamuƴulde mum he dow Kanhanɓe, kono so min ceertii e makko ko maa o seedtoo jeyndu ɓoosa he fudo dawaaɗi walla o faayda mbonnaaru e ndawu kadi o woonda ko kaŋko tigi jeyi goonga.

 

Sammba Bah tiiɗniima, ngati o firtaani aadi Geno he suudu Bahbaaɓe :

Jettateeɗo Bah nguurndam mum feccii ko he daawe 4. So o wuurii haa o

Heɓii duuɓi 15, o waɗtat wujjude, walla o maaya. So o heɓii 30, o waɗta woofed Geno, walla o maaya. So o heɓii 45, o waɗta fen’de, walla o maaya. Kala he maɓɓe keɓɗo duuɓi 46, oon tawata ko renndinii geɗe 3 ɗee, wona o timmii kellifaaɗo, dartiiɗo he darnde jiɗnaaɗo mum.

 

Sammba noon, hannde ko ko ɓuuɓni ɓernde kala mawɗo Bahbaho ngam

Yananeede haŋkadi o yonii dono etee o juutat balɗe. Ɓiyngel am en ngel wiyatee ko Nafisatu Jallo, Sammba noon inniri mo ko CAFƊO Jallo. Ndeen

Innde kam anɗen nganndi ko firata he pulaar, ndeke noon laawol yottiima

Oo gorko dokkuɗo debbo janano ndeen innde ngati o hollirii ndeke addani mo heñoraade yaltin’de winndannde makko ndee ko kiram makko he DOMINIK.

 

Jooni kam en paamii hakkunde Sammba Bah e Dominik ena waɗi niɓɓere nde potɗen hiñde. Dominik ana wiya ko tukkaaɗo (takkaaɗo), Sammba ana wiya oo debbo haani wiyeede ko Cafɗo Jallo; banndiraaɓe holi he ɓee

Worɓe mo laawol am en foti yottaade?

 

Jooni, woƴi min tawo ko ɓiyngel am en haa rokkee goonga mum, kono kadi ko alaa he sago min ngarta he Bahbaaɓe ɓee, min laaɓndoo so

tawii ko kam en neli Sammba Cooyel Bah yoo yan he am en. Hade wiɗto ngoo joofde, amin pawi juuɗe am en he Jaari Kodda Bah, Maymuuna Jibi Bah e Aminata Sammba Bah mbele ɓe ngona jukunnde haa ñaawoore Sammba Cooyel Bah ndee joofa.

 

Gila wiyaa Nafisati jeyaa ko Gine, Sayku Umar Bah, Mammadu Baayel e

Mammdu Bah mo mbooyo fof ndoganii Fuuta Jaloo ana mbiya ko jaayndeyaŋkooɓe pelle mum en, tawi noon ko yiylaade cafngal Nafisatu.

 

Diiye Bah gila nani yahdu mammadu baayel nduu, ko o cuutaniiɗo Sokno Mariyam KAN. Jooni, haadi Bahabaaɓe mbaɗtii hollude min jaambaraagal, ko min rentinooɓe rimɓe ɓee tuggi Dimat haa yottoo Mbotto. Min puɗɗoroo Madiina gunaas to galle Jalaaluddiini Bah, min paya galle Ceerno Buubu Bah to Baabaaɓe looti haa min njottoyoo galle ceerno Maamuudu Bah mo Jowol.

 

Beetawe ñaawoore ndee wonoyta ko les haaƴre wiyateende Suudu-

fowru. Jooni woƴi mi tan ko cellal e kisal ɓiyngel am en, kono maa min kollu Sammba Cooyel Bah e koreeji mum, so tawii cukalel bonii nehdi tawata ko mawɓe ɓee ko deƴƴuɓe ko nganndunoo. On njaaraama, haa

yeeso ko laawol…

 

 

                                          Ibraahiima Umar Kan – Katante leñol mo Aañam Yeroyaaɓe

 

Report This Post

Laisser un commentaire

Classé dans EERAANGO

ÑOKKAAN JIBI SELLI

Report This Post

2 commentaires

Classé dans PULAAGU

Ceerno Yunus

 

 

 

 

 

 

 

Report This Post

14 commentaires

Classé dans Non classé

KIWAL MBUƊU


Sawa jibinaa ko he sooño.Nde ndunngu toɓri yaraleeje

Waalo iliri tan deede.Yuman sawa ko joko enɗe

Baban sawa ko laaɓ deero.Kono ko rimɓe ndooyo

Suka so finii ko maa ñaama.Anndah dañal e faaɗeende

Ɗo yumma wuurdi feppaagu.Baaba wuuri rema ñaama

Takka ñaaka holi heyɗi.Nde jiifa salii jiggoore

 Cay Aduna hono dooñoo.Ka wonah jinne kono najni

Nde naange riddi lewlebbe.Nayewu wayi no moylooru

Jiɗnaaɓe ngonti roŋkitɓe

Nde Sawa jolii he cagataagu. Yontii Sawa nde waɗi galle

  Kono o suɓii ɗanna .Sawa ko carɗo jom fiɓnde

 Hirani golle haa sahre. Diinii jawdi ari heewi.Dañɗo jaɓɗo yoo rennde

Sawa ɓaŋii ɓiy goggo.O ruttanii ko ɓiy kaaw.Ɗaata ɓalon mbeli yiyde

Jom en iwdi mari mbaydi.Kono ko nanndi kadi koɗdi

Ɓe faaro ngri he nder nguunu

Sawa suɗii suurii jiɗnaaɓe

Ñaanti rewɓe muuɗum haa paɗɗi.Galle weli yooɗi no ngesa njoɓdi

Ñaamɗo haara sakkoo kadi nelda.Kono ɗanniyaŋke laaɓii ana tampi

Teeŋti ɗalɗo borjoŋ ceto bonɓe

 Sawa ko ladde tan ɓuri ɓooyde .Nelde keewi haa ngoni jur-jukke

Rewɓe murti tami cinndon he juuɗe.Nate e njimri njeeɓora ayawooji

Cooda ñamaande noddira sukuraaɓe.Sawa nde noddi koomtira bare daaɗe

Galle Sawa yeewtii hono jehre.Daral payɗi jommburu meeɗooɓe

Ɗo borjoŋ darii teefii gen moƴƴo.Bonɓe cuɗoo koɗoyoo bonnooɓe

Ñaama ñiiri ngaha ƴattoo Barka.Sawa goram ana miijoo ɓesngu

  Ndewon Sawa kuywi no fuku koyɗe.Peewɗo fetta kaljuɗo yeɗa godɗo

Njoldukon borjere ngen-ngere.Ɗo hoolnoraa poɗɗon ndebureedu

Kono so fodaama tan fuɗa ngaawaandi.Jaan’du aana nimsora ela jaawre 

Ñalnde nayewu lomtii cagataagu.Keecel turii lohngel gite niɓɓe

Koykon ƴakki soklaa tuggordu.Ɗakkudi teeli haa haɗtii ñiiƴe

Nimsa hoɗii diinnani julo goofi.Ko kelol horde saltii sacceede

 Ko rewɓe Sawa han ngoni tiitoonde.Kono ko renndo men ngoo kala noddi

Ko toɓnoo jeeri waamoyi ili waalo.Yonta fina “ pastel e puudaar ”

“Makkiyaas” nde ari semmbini “keese”.Piilki mbonki siccini ɓure ngenndi

  Hannde aduna miin tigi teyi haali.Yonta ka ɓiɓɓe ngonti no jiɗnaaɓe

 Laamu fenaande toŋtiri pote puuyɗe.Dewle lajaa nde humtaa ƴame mbedda

Kumen hannde kono kumten janngo.Ɗo pergitaaɗo locitaa hono leelɗo

 Worɓe cuusti fijo mari kaɗndorɗe.Rewɓe koolii njogitii bata poɗɗe

Ɗemɗe moddi waylaa geɗe yannge.Yannge debbo wonti no cumu gerɗe

Nge gorko ngee mi suusah hay haalde.Yumma foolaa haa raaɓori baaba

  Wudere piye so noddii yoo winnde.Baɗal ɓotel e baɗtel jom ndamndi

 Mo ñaami tuuta mballudi hodo renndo.Lahal suɗee hollee “kameraaji“

 “Paan“ ko aadi lommbee pittirɗi.Ñaama haala roondoo waɗa yeengo

Holi ko addi ñuumbordi he dewle.Ngaari baaba mbele ana rewa biigi

“Otees” hannde olni ko neɗɗaagu.Gacce ndogii ɗo heedata jommbaaɗo

Moori janani nate njoor-ngitelaagu.“Resepsiyoŋ” nde semmbini keefeeru

Yonta worɓe njappee ɗoo noppi.Njeeƴoɗee ndaaron jiɗnaaɓe

 Teskoɗon ko heelɗi he mbalaandi.Yonta Rab lomtii han wanngo

 Konngi njuumti cemmbini hare renndo.Suusɓe googa ñawndii gite bonɓe

Raɓ ko njimri kono kaalen koltu

Wuurde laafa yolbina tuubaaji

Ƴeŋde balabe kadi luutndoo miijo

Ɗuum wonaani jeyi men Fulɓe

Njimen raɓ kono kisnen ngenndi

Cuɗen renndo kadi keɗoɗen mawɓe

 Moƴƴuɓe renndo cuɗorii ceernaagu.Caggiton mi  ndee saggere yonta

 Ngaari “waliima”baaba mum debbo.Mbele ko diine walla ko yeengo

Waɗde yannge haa rokkira suudu.Mbele ko “sunna“ walla ko boomaare

 Ngenndiyaŋde ar gaay won seede

Nde ɗemɗe janane ngari kerƴini koɗɗe.Pinal hoɗii woni mbuɗu ngal ngenndi

Nde kiwal bonɓe dawraa ngam ndeenka.Hannde yonta dogdu e ɓamtaare

Ɗo pulaagu darii goongɗini hare goonga

Hoto mbaɗee yimre am jalo gumɗo.Won nehiiɓe cuɗorii neɗɗaagu

Finɓe faamɓe tekkuɓe ɗowi renndo. Ciyni miijo ɗowtii pote goonga

Cuɗiri yonta diine e gollaade.Miijtatooɓe kaljina basi fuunti

 Yonta hannde keɗo-ɗee miɗo tonnga.Njanngen gannde ñeeñal rewa golle

Kisnen leñol to ɗemngal haa koltu.Ɗowren renndo nuunɗal he kala golle

Ñemmben moƴƴi caloɗen ñenngeede.Njiɗndiren njiɗoren wuurdaaɓe

 

 

 

 Kuɗol Ibraahiima Umar Kan Katante leñol mo Aañam Yeroyaaɓe.

 Ñalnde Naasaande 21/10/2010 he nder laana ndiwoowa

 hakkunde leydi Senegaal e leydi Farayse.

 

 

                 

 

 

Report This Post

Un commentaire

Classé dans PULAREEJE

EERAANGO KATANTE LEÑOL

 Mi salminii kala kaɓantooɗo ɓamtaare ɗemɗe ngenndiije e jojjannde aadee   he winndere. Haadi pulaar wiyii mo fukkaani , fooftaani tawo ; haa jooni kaalat mi ko he eɓɓoore Sammba Juulde Caam he ɗemɗe ngenndi Senegaal walla mbiyen Afrik.

 

Fotde hannde lebbi joyi pawɗi, eɓɓoore Sammba Juulde ndee  ena dukee he leydi Senegaal e caggal mum, kono haa jooni en keɓaani tawo tonngol laaɓtungol ngam riiwtude walla semmbinde ngoon miijo. 

 

Duko ngoo heewii to binndi , kaalirɗe , ayawooji e kabaruuji kolce-bamɗi. Batuuji keewɗi ndaɗɗaama he nokkuuje ceertuɗe ngam rokkondirde kakkillaaji. Calsaltiri keewndi feeñii he ngal jol-jolal : Wiyii , wiyaani , wonah noon wiyraa e ko miin tigi wiyi. Noppi heɗatooɓe e gite janngooɓe keewdii ndee dillere.

 

Jingi-jingitere waɗii haa woodi jooɓtondiral hakkunde yontidaaɓe, ɓerɗe keewɗe paaɗii haa woon he yimɓe kalfiraa giɗgol , ɗaminaare walla yiɗde tineede, pelliti seedaade ko njoganaaki humpito, nootaade he ko noddaaka e ñoranaade sippiro ngo wune mum jommbi.

 

Ko goonga dille ɗee ɗuuɗii, kono yontii nde laloto-ɗen jiyanɗe ɓeen ɓe Geno rokki faamde rewam miijo ngoo ɗo gootel mbele wonana en ndesaari ngonoyoori janngo kaɓtorgal nguu mooƴu e mbuɗu keblanaangu jaalal ɓamtaare Afrik.

 

Mi totta heen yiyannde am : Kala mawɗo lannda Senegaal, mawɗo fedde haɓantoonde ɓamtaare ɗemɗe ngenndiiji Afrik e pelle daraniiɗe yooltude jojjanɗe aadee he winndere ndee yoo jooɗodo e gollodiiɓe mum mbele tonngol kala dental ena heɓee , ɗum rentinee ɗo gootel.

 

So ɗeen jiyanɗe ndentinaama , maa en keɓ yiyannde huuɓtidinnde ngam jaabaade he ngoo miijo jolnaango he yonta men. So tawii won goomu jooɗanii ndee dillere to Senegaal, yoo ngu wonan en lalorgal.

 

So nguun goomu woodaani , aɗen mbaawi jokkondirde e fedde haɓantooɓe potal ɗemɗe ngenndiije Senegaal to haalirde e ayaawo ngenndi. Ndeen fedde jooɗii ko to leydi Farayse e gardagol Ceerno Abdullaay Lih.  

 

 

 

So ngool tonngol woodii , maa arooɓe janngo ɓee nganndu no dille ɗee njahrunoo , so tawii uure ndee jontiraama; tawa miijo sellungo e sagataaɓe goonganteeɓe ena ndiiwtira ɗum njogitaari kebliranoondi ganndal e nuunɗal.

 

Miɗo jooɗtorii maa rennndaaɓe kaa ngoƴa maɗdu adaa he tafgol jowe mum en he ndee winndannde ; kono aɗen ɓuri yiɗde nde gooto kala rokkata en innde fedde mum e jokkorɗe mum e yiyannde mum heeriinde.

 

Gooto kala yoo jaabo he ndee ɗaɓɓaande to jaawre hebliraande doɓagol jiyanɗe dartiyaŋkooɓe ko adii nde lalorgal mawngal ngal woodata.

Gooto kal yoo winndu he ɗemngal waawi.

            ndentinen@yahoo.fr

 

Kuɗol Katante leñol Kan mo Aañam Yeroyaaɓe, hoyreejo catal Tijjaani Aan ngal Tabital Pulaaku Farayse. On njaaraama

_________
 

Report This Post

4 commentaires

Classé dans EERAANGO

ƁATAAKE BELLITAAƊE

Ceerno Sammba Juulde Caam ,
Mi salminii ma he innde ɗemɗe ngenndiije Afrik. Ɗee ɓataake ngummorii ko to gooto he miñiraaɓe maaɗa dilloowo he ɓamtaare ɗemɗe ngenndiije Afrik.
Caggal nde miijo maa he jaŋde ɗemɗe ngenndi Senegaal yottii to am en , mi tottii heen jiyɗe am he yeewtere haalirde Seneweb ( Faandu almuudo) nde Mammadu Aamadu Lih. 
Ɓaawo ɗuum , mi waɗii heen winndannde kumpital he lowre Pulaagu.com, Yaakaare.com e dingiral fulɓe. Ana gasa a yiyii ndeen winndannde e jowe fotde teemedde ɗe joom en jiyɗe ngaddi heen.
Ko waɗtindii koo , mi fiilii heen lefol ngol hojomaaji 28 to tuddunde yiir-yiirnde ngam yottin’de kumpital ngal fayde he ɓeen ɓe njiyatah binndi haa gooto kala heɓa geɗal mum.
Mi renndii joɗnde e gabbiiɗo miijo maa , mi janngii binndanɗe ɗe neldaɗaa e ɗe njaabiɗaa he tuddunde yiir-yiirnde , kono ko hannde ummanii mi neldude he innde maa ɗee ɓataake bellitaaɗe. Miɗo yananaa a humpaaka ko woni heen miijo am , kono en njokkondiraano keeringal.
Min kaaliino , min kaalti no min njahdiraani e miijo maa he cuɓagol ɗemngal wolof to Senegaal , ngal waɗee njartude ɗemɗe ngenndi keddiiɗe ɗee tawa ko waawnere he dow kuuɓal ɓesngu leydi ndii e ɗemɗe mum , kono gosoraaɗo seeratah e laawtaade. Ko ɗuum saabii ɓataake am hannde ɗee.
Mi yiyii he jaabawol njaabinoɗaa Sammba Cooyel aɗa wiya joɗnde goomu miijtagol he miijo maaɗa ndee ko ñalngu ñaawoore, kono maa ciimtol mayre addan ma ndeke wonah ñaawoore , ko dentin’gol joom en hakkillaaji mbele miijo maa ngoo rokkondiree jiyɗe naftooje ko aldaa e caɗeele bonnanooje leydi Senegaal e ɓesngu mum.
Ceerno Sammba , amin ceedii darnde maa nde ndarodinoɗen he ɓamtaare ɗemɗe ngenndiije e yarlitaare njoganinoɗaa leñol maa Fulɓe , kono hannde min keɓii faayre mawnde sabu ngoo miijo feeñde he leydi senegaal tawa kadi ko mo min nganndirnoo ngenndiyaŋkaagal e nuunɗal addi ɗum.
Ena gasa a tinii caɗeele keewɗe ɗe ngoo miijo fuɗɗii jibin’he hakkunde leƴƴi senegaal , ngo jiiɓi enɗam pulaagu ngam woodde nuunɗanɓe goonga e abboriiɓe musidal , asko , cehilaagal e geɗe keeriiɗe. Miijo ngoo semmbinii ñekatnooɓe yaɓɓude woon ɗemɗe , miijo ngoo suusnii enndatnooɓe suutde gootal , mbaɗa ɗum kural tooknirangal yooɓaade keewal ɗemɗe ngenndi nde yoga heen puɗɗii gollaade ko nafata leƴƴi mum en e leydi mum en.
Mi ruttantaako peeje ɗee , ngati mi winndiino , mi haaliino , kadi mi goongɗiniino peeje ɗe annduɓe ɓee totti en. En njanngii yiyannde Mammadu Dem mo kisal Senegaal , Demmbel Sal mo Ndulumaaji demɓe , Ibraahiima Saar mo Cubalel laaw…
Heddii tan ko mi huccina he maa ɗee laaɓnde : 
1 – Mbele haa jooni aɗa heddii he ngoo miijo ?
2 – Mbele a ɓetii nafoore e caɗeele ko miijpo ngoo fuɗɗii addande ɓesngu Senegaal ?
3 – Mbele ena laaɓi a wonah jooɓnaaɗo ngoo miijo fayde he ɓesngu Senegaal ?
4 – Holi ko njoganiɗaa leƴƴi Senegaal haa ngoo miijo waasa addude ngañgu ?
5 – Mbele aɗa jooɗtorii huwtoraade jiyanɗe ɓesngu Senegaal he ngoo miijo ?
6 – Mbele haa jooni njaggirɗaa saliiɓe miijo ngoo ko yimɓe ɓe paamaani ?
7 – Holi ko saabii a jaabortaako winndooɓe ɓee gootal he ɗemɗe ngenndi Senegaal ?
Ceerno Sammba , a hollitii ko ɓamtaare ɗemɗe ngenndiije woni darnde maa , kono mi teskiima he jaabawooji maaɗa ɗii ko ɗemngal Farayseere tan kuwtortoɗaa. So tawii a huwtortaako binndol ɗemɗe men ngenndiije , holi no sellirta won’de ɓamtaare majje jeyaa ko he ngoƴaaji maa ? 
Minen min ngañaani hay gooto , saka noon meeɗɗo daranaade ko min ndaranii haa min ceedii ɗum , kono min mbaawah jaɓde miijo ngo min njananaa ena bonnana leydi ndii e leƴƴi mum . Ko ɗuum saabii faayre am en hannde ndee. Miɗo ñaagi maa nde ƴeɓtataa hay so hojomaaji 21 keeriiɗi ngam miijtaade he ngoo miijo to bannge leydi , leƴƴi , neɗɗaagu , diine e teddungal aadee. Miɗo yaakorii so a waɗii ɗuum , maa a dañtu miijo woodngo tawa jaltugol mum haljintah ngenndiyaŋkooɓe senegaal e kala daraniiɗo goonga he winndere.
Minen , min ngonah haɓirteeɓe goɓɓe , min ngonah warooɓe koye , min ngonah ɓe ngittantah mawɓe geɗal , min ngonah ƴattondirteeɓe he laabi , kono kadi min mbaawah jaɓde miijo ngo min njananaa ɗaɗol mum ko niɓɓere , caggal mum fergitere , yeeso mum ko nimsa , nder mum ko mbuɗu , boowal mum ko baasal ngenndi . Amin pelliti firlitde cagataagal am en he faddaade ngoo miijo , min mbaasira ngo jawɗeele haa nde min pooli kala tawa senegaal e Afrik fusaani , ƴiiƴam ɓesngu mum rufaani. Min kaɓtortoo ko nuunɗal e rokkude mo woni kala ko haan’di.
Min nanii haala woon he “dipiteeji e ministeeruuji” ngam hollitde waasde ɓe goongɗin’de ngoo miijo , kono tan haa jooni amin padi nde njooɗtotoɗaa he jeese ɓiɓɓe Senegaal, ngoongɗinaa ngoo miijo ko fergitere nguurndam tan wonnoo.
Alaa mo woofatah he nguurndam , kono anndude ko goofɗo, ruttoo jeyaa ko e jaale nuunɗal tammbatooɗe yonta e guurdigal moƴƴal. Miɗo yaakorii , maa a huwtoro ɗii bagginaali , njaaboɗaa laaɓnde ɗee kadi njaɓaa tonngirde ɗum ɗemngal senegaal ngenndiwal. A jaaraama
Ibraahiima Umar Kan Katante leñol mo Aañam Yeroyaaɓe
hoyreejo catal Tijjaani Aan ngal Tabital Pulaaku Farayse

 
 

 

 

Report This Post

3 commentaires

Classé dans HUMPITO

ndiiwten

Report This Post

3 commentaires

Classé dans HUMPITO

Ciimtol

 

ImageGoomu enɗam Elimaan Bubakar Kan to leydi Farayse yuɓɓinii pottital mawngal ñalnde 03/10/2009  he gardagol Mariyam Kan.  Caggal nde ceerno Saydu Kan yalti aduna ñalnde 28/09/2009  ɓesngu Muritani fof hattiima oon jaambaaro mo waɗaano ganndal mum ɓellel gajjal. Birnagol Saydu Kan barminii kala ngenndiyaŋke , dawriyaŋke e kala jiɗɗo goonga e ɓamtaare aadee he winndere ndee haa teeŋti he enɗam Afrik.   Nguu ñalngu waɗii teskuyaaji keewɗi ngati  en nganndii  nguurndam Saydu Kan nafii , kono kadi maayde makko addanii ɓesngu Muritani e renndaaɓe fayndaare huunde heewnde faayiida : Kaa  ñalawma siftinii kam aafngo Ceerno Murtuɗo fedde wiyateende  dental e kaaldigal leƴƴi Muritani. Nootiima he nguu ñalngu lanndaaji keewɗi ɗi Muritani, pelle pine , leƴƴi ceertuɗi , ngenndiyaŋkooɓe heeriiɓe , naalaŋkooɓe , seernaaɓe , e hoolaaɓe laamuuji Afrik. 

Pelle keewɗe e lanndaaji jehondirnooɗi kawrii he ngal dingiral etee gooto kala ardii no yooɗi , gollorii hakilantaagal haa gooto fof hootdi e weltaare : Pelle leydi Farayse , Belsik , Holannd Amerik  e ko nanndi heen kala nootiima. Yiili golle ɗee ko haaliyaŋke ŋanaa mo yeewtere Faandu almuudo (seneweb rajo) , woni Mammadu Aamadu Lih. Caggal juulal tiisubaar , golle ɗee puɗɗoraa ko bilnugol kaamiilu ɓuraana e gardagol Ceerno Sauku Umar Alhajji Mammadu Muusaa Lih mo Daara halayɓe. Darnde Jaagaraf Dimat hono Aamadu Jah yooɗii he nguu ñalngu, hay deftere willnaande ndee ko kaŋko soodi. Ɓaawo duwaaw  e bottaari  Sokna Mariyam Kan e goomu mum mbismii arɓe , yeewtere ndee udditaa he yeeso sokna Aysata Kan jammirteeɗo Kummba njamndi hono joom suudu Saydu Kan e ɓiyngel mum ummoriiɓe Holannd.  Mammadu Lih huufi  ginol golle , Aadama Ndonngo heedi e njuɓɓudi joɗnde. Hasan Kan rokkaa konngol , o siimti darnde ceerno Saydu  e seedanteeje jaŋde mum he ɗemngal Farayseere haa renndo ngoo weltii. Image
Ɓooyaani tan haa Habii Jakariyaa Kontee rokkaa konngol debbo Maqaama hoofniri neɗɗaagu , o ɓaarii he jume ɗe yimre ceerno Murtuɗo « Aadee yettetaake , yennetaake ko golle mum tan cifatee …» Habii Maymuuna Mammadu Aali jokki he wukkude konngi degiiɗi he pulaar laaɓngal. O jumpi he ñalaaɗe baban Murtuɗo haa kelle e pettaali nanndi e digaali , ngonɗam laatii waame he boredaaɗe anndunooɓe oon jaambaaro. Heewɓe kaamtii ngam waasnoode yiyondirde e Jaayre Afrik.

Caggal ɗuum rokkaa konngol ko njool jom njurum e yarlitanaade faabu koon ɗawakon mbelemma e nehdi jiɗnaaɓe to leydi Muritani , oon woni Usmaan Abdul Saar.  Oon gorko seedoriima nuunɗal jaambaraagal e ganndal Mustafa Booli Kan he nder dummbirɗi ɗi uddanoo salinooɓe yawaare ngam sooynaade Muritani janngo mo potal e kisal kala ɓiɗɗo leydi ndii. Ceerno Abda woon ummii haa Amerik ngam addude fotde e ballal mum he ngal gollal.  Abda teeŋtinii ko heewi he darnde saydu kan e eɓɓooje janngin’gol ɓe njogodinoo to Amerik  o baarnii he cuusal saydu e neɗɗaagu mum, o eerii ɓesngu Muritani e Afrik he dental , o tonngiri kumpital won’de dental rewindo golle Saydu Kan wonaa ko he tafeede. Amaadu Elimaan Kan waɗii ɗoon yimre Farayseere heewnde faayiida , o siftini golle jaambareeɓe ɓennuɓe , o jumpi he maayo miijooji Saydu , kadi o seedii ko ɓamtaare tan Mustafaa hoyɗatnoo. O wukki ɗum ko he jume payɗe tonngiraaɗe ñeeñal e ganndal to senngo yimiyaŋkaagal tawi ena duusi ɗum hoɗdu Aadama Ndonngo.

Katante leñol Kan seediima darnde Saydu darodinoo he Kawtal , o siftini aadi Saydu  waɗdunoo e Murtuɗo e Ibraahiima Saar he daande maayo won’de hay gooto  he maɓɓe jamfotaako leñol Fulɓe e ndimaagu ɓesngu Muritani. O ɓaarni haala makko ko Lislaam, o waggini yoo renndo ngoo rewindo golle wayɓe no saydu en kadi wuurduɓe ɓee njaɓa gollodaade he kala ko nafata en.                               Sammba Cooyel Bah seediima jaambaraagal e nuunɗal Saydu Kan to senngo ngenndiyaŋkaagal , dawrugol e neɗɗaagu pulaagu. O artirii ɗoon eɓɓoore makko mbele goomu ndentinoowu sirŋinaniiɓe wellitaare aadee e rewindaade golle jaambareeɓe men wooda. Nguun goomu yoo won ngu terɗe ittaaɗe he kala dental tawa ko nguun yuɓɓinta , ɗowata kala ko renndaa he nuunɗal haa gooto kala  yiytoo heen hoyre mum ko aldaa e heedi heedanaa , o tonngiri yimre o waɗnoo he duttagol Ceerno Saydu Kan.     

Usmaan Gannge weddiima ɗoon konngi juumtuɗi e daaɗe bajjamaaje , o holliti ko ngenndiyaŋke men jiɗɗo ɓamtaare leñol ngol e pinal mum hono Usmaan Kebe tintini mo ñalngu nguu ana ummorii leydi Belsiks , o jokkii heen ngati ko kaŋko jeyi.  Daawuuda Sammba Jeey  yerwiima ɓoggol taaraa , o jubbi he golle Alhajji Umar Fuutaŋke e Elimaan Buubakar Kan , o holliti ndeke ko nii tan Saydu haani wayde.   Mammadu Dem “ meer ” Golleere haalii ko waɗi faayiida , o teeŋtini ko Fulɓe fof ndenndi Saydu etee maayo wonah keerol.         
 
Aysata Taal Sal nde fayndii rokkeede konngol ; ko bammbaaɗo pulaagu mo renndo ngoo seedii darnde mum mbaawka mum hozdu , anndude fotde e ko yonta kaa laaɓndii  hono Alhajji Buubu Bah .  O  bismorii mo gaaci belɗi e daande fantaŋ haa ƴiiƴe kala peɗɗi , gooto fof faarnorii jeyi suudu baaba. Aysata Taal Sal naatiri ko Yano e cañu yeewtere soomnde ganndal e nehdi pulaagu , ƴoogaandi he tewru maayo ngo tinndi maama to enɗam tafiraa renndo nguurndam. Aysata anndinii dental ngal ndeke neɗɗo ana waawi janngude e golloraade gannde adunayaŋkooje  tawa yejjitaani ɗo daasnoo mbootu e to fijirnoo ɓiɓɓe takaɓe. O seedoriima Saydu jeewte maɓɓe keeriiɗe tuugniiɗe he ganndal e mahngo renndo ɓamtaare haa ñalnde o fawi he ndii ngaari yiytere mbayniigu. Ko ɗoon o wiyi sinno ena aaɓnatonoo maa min ngittu Ngaandi Saydu ndii , min mbaɗta he hoyre cukalel mbele gannhal ngal  ena waasa yahdeede laakara. O hollitii dawrugol laaɓndii ko jaambaraagal no Saydu nii ngati ko ɗum galle ɗe cuuɗi 3 : suudu dummbirdu , suudu maayde e suudu laamu. Aysata memii jookli kala etee haa o joofni o haastaaka. Miɗo anndi tan hannde so Habii Jakariyaa Kontee leliima o ɗaanoto ngam yananeede o teelaani he renndo haɗdoro nano.

Bubakar Jagana haalii sooniŋkoore e pulaar , o teeŋtini darnde Saydu e hoolaare nde  Ibraahiima Muktaar Saar joninoo he makko.  Usmaan Jagana  haalanii renndo ngoo ko heewi faayiida.  Baaba wuldu Jiddu haalii pulaar e safaroore , o seedii ko yooɗi , o holliti won’de Saydu ko mo yimɓe fof , o heeranaaki leñol gootol, Mammadu Soh e  Mammadu Jallo mbeltinirii joɗnde ndee seedantaagal jooɗngal e bagginaali juumtuɗi . Daawuuda Jeey e Katante leñol njubbii he njimri leele ngam ittude yimɓe e sunaare , bojji kora , golle njokkira no haaniri. Sayku Buso seediima won’de Saydu reentiniino mawɓe leñol ngol fenaande  , ngati ko juuti koo fof ko ko feeñata. Habsa Bannoor seedii Saydu ko jokkoowo enɗam etee ko o donɗo ndeen moƴƴere. Baaɗiraagel ceerno Saydu haalii toon njurminiika he Saydu , o yetti goggo makko Aysata Kan kadi o duwanii ɓesngu mum.

Ñalngu nguu uddiraa ko konngol Demmbel Sal : O ɓanngini batu goomu haɓotooɓe miijo Sammba Juulde Caam won’de yoo ɓesngu Senegaal fof njanngine ɗemngal wolof tawa ko he waawnere  njogorngu waɗeede ñalnde 17/10/2009 waktu 13 he dingiral AGORA to Mantu laa jolii he leydi Farayse. O uddiri yimre makko , yimɓe mbaynondiri he weltaare.
Mi jaarii Mayram Kan , Umahaani Kan , Mammadu Aamadu Lih e Sayku Umar Lih ngam noddaango maɓɓe yoo min mballondir he ngal gollal ngal  gooto kala waawi yiytaade heen hoyre mum no haaniri. Yoo Geno yurmo , yaafoo Saydu Kan e maayɓe juulɓe kala.
 
Kuɗol Katante Leñol Kan mo Aañam Yeroyaaɓe

 
 

Report This Post

Laisser un commentaire

Classé dans HUMPITO

GANNDA FADIGAA nattii

ganda-fadiga.jpgGannda FADIGA no jeyanoo e wammbaaɓe ɓurɓe dowlude,oo sankii ko ñande 19 septembre 2009 to Paris.

 

Report This Post

3 commentaires

Classé dans HUMPITO